2013 / 2012 / 2011 / 2010 / 2009 / 2008 / 2007 / 2006 / 2005 / 2004 / 2003 / 2002 / 2001 / 2000

Center za socialno delo Celje

Opekarniška cesta 15 b
tel.: 425 63 00, faks: 425 63 01
e-mail: gpcsd.celje@gov.si
Direktorica: mag. Olga BEZENŠEK LALIĆ

Enota: Krizni center za mlade
Ipavčeva 8
tel: 493 05 30, faks: 548 41 83
e-mail: kcm.celje@siol.net
Vodja KCM: Mojca KOLAR

Center za socialno delo Celje opravlja socialnovarstvene storitve - prvo socialno pomoč, osebno pomoč, pomoč družini za dom in socialno preventivo ter izvaja javna pooblastila. Redno je zaposlenih 41 delavcev. Od tega je 5 delavcev v Kriznem centru za mlade, kjer sta zaposleni še 2 izvajalki programa javnih del. Skupaj je zaposlenih 34 strokovnih delavcev, 1 strokovna sodelavka ter 6 finančno administrativnih delavcev.

Varstvo družine in otrok
Center za socialno delo nudi pomoč pri urejanju stikov med otrokom in staršema, s katerima otrok po razvezi zakonske zveze ali prenehanju izvenzakonske zveze ne živi, nudi pomoč pri sporazumevanju o preživljanju otrok, ter pomoč pri izvajanju roditeljskih dolžnosti, ki spadajo med najtežje naloge centra. O stikih, preživljanju in izvrševanju roditeljske pravice odloča sodišče, naloga CSD pa je, da pomaga staršem, ki se znajdejo v sporu. Ob tem predvsem ščiti in skrbi za otroka in njegove koristi ter ga tudi upošteva glede na njegovo kronološko starost in zrelost. V primerjavi s preteklim letom se v letošnjem letu število stikov pod nadzorom po sklepu sodišča povečuje.

Rejništvo
Število otrok, ki so zaradi različnih razlogov nameščeni v rejniške družine, se med letom spreminja, trenutno v rejniških družinah živi 62 otrok.
V skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti in s sklepom o usklajenih višinah transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji so se s 1.7.2010 uskladili zneski prejemkov na področju rejništva za 1,2%.  Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca, ki znašajo 271,45 EUR in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, ki znaša 114,31 EUR.
Oskrbnina za rejenca mesečno znaša 385,31 EUR. Plačilo dela rejniku znaša 122,93 EUR.

Varstvo odraslih oseb
Starejšim in invalidnim osebam (65+), ki so upravičeni do posebnega družbenega varstva, nudijo informacije in pomoč pri oblikovanju socialne mreže, pri urejanju socialno varstvene storitve pomoč na domu ter institucionalnega varstva in pomoč pri uveljavljanju oprostitve plačila teh dveh storitev. Da bi bila pomoč starejšim učinkovitejša, so vzpostavili sodelovanje med Krajevnimi skupnostmi, Mestnimi četrtmi Mestne občine Celje in Centrom za socialno delo, ki naj bi prispeval k zmanjševanju stisk in socialne izključenosti starejših ljudi ter pripomogel k ohranjanju njihove telesne in duševne vitalnosti.

Institucionalno varstvo-domska namestitev za starostnike
Osnova za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev je Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev. Upravičenec lahko poda zahtevek za oprostitve pri plačilu institucionalnega varstva ter pomoči na domu, kadar nima dovolj lastnih sredstev za poravnavo oskrbe v domu starejših ali pomoči na domu. Njegovi otroci so zavezanci za doplačilo po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zavezanci pa so tudi tiste osebe, ki jih k plačilu stroškov institucionalnega varstva za upravičenca veže izvršljiv pravni naslov (npr. izročilna pogodba, notarski zapis). Meja socialne varnosti je znesek, ki mora ostati upravičencu oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev. Plačilna sposobnost je znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben prispevati k plačilu storitve. Prispevek k plačilu je znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve. Oprostitev plačila storitve pomeni tisti znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec ne more in ni dolžan plačati, v tem primeru plača razliko do vrednosti storitve Republika Slovenija ali občina. Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo.

Pravica do izbire družinskega pomočnika
Pravico do izbire družinskega pomočnika določata Zakon o socialnem varstvu ter Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika. Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč. Oseba, ki želi postati družinski pomočnik, se mora odjaviti iz evidence brezposelnih oseb oz. zapustiti trg dela. Lahko ostane sicer v delovnem razmerju, vendar s krajšim delovnim časom. Vlogo za družinskega pomočnika Center za socialno delo posreduje invalidski komisiji ZPIZ ter na osnovi njihovega mnenja izda odločbo o pravici. Pravice družinskega pomočnika se financirajo s sredstvi invalidne osebe ter s prispevki zavezancev. Kadar ta sredstva ne zadostujejo, razliko doplača pristojna občina. Bruto znesek, ki ga prejme družinski pomočnik, znaša 585,49 EUR. Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika.

Regijska koordinacija za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist
Na Centru za socialno delo Celje, regijski koordinaciji za izvajanje nadomestne kazni, zagotavljajo pogoje za možnost opravljanja dela v splošno korist za uporabnike celotne celjske regije. Ta institut je alternativna sankcija, ki jo izrekajo sodniki in tožilci. Gre za nadomestitev uklonilnega zapora, zapora ali za možnost v postopkih odloženega pregona. Predstavlja pomemben prispevek k humanizaciji kaznovanja, področje pa je polno zaživelo po letu 2005, ko so bile na dvanajstih centrih za socialno delo po Sloveniji ustanovljene regijske koordinacije.
Naloga regijske koordinacije je, da evidentirajo, zberejo in vzdržujejo mrežo izvajalskih organizacij, ki so pripravljene na delo sprejemati njihove uporabnike. To delo ne sme biti namenjeno pridobivanju dobička, zato PRAVILNIK o izvrševanju dela v splošno korist, (Ur. l. RS, št. 109/2008), podrobneje definira, da je lahko izvajalska organizacija vsaka pravna oseba v RS, ki opravlja tudi nepridobitno dejavnost. Poudarek je na vlogi samoupravnih lokalnih skupnosti. Tem novi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij nalaga, da so dolžne zagotavljati delovne naloge in izvajalske organizacije, kjer je možno opravljati delo v splošno korist.

Izvajalske organizacije
Trenutno je na CSD Celje evidentiranih preko osemdeset organizacij. Vodijo konkretne postopke za občane Celja, Štor, Dobrne in Vojnika. Postopki se začnejo na podlagi poziva ali sklepa sodišča ali tožilstva. V sodelovanju z uporabnikom poiščejo ustrezno izvajalsko organizacijo in izvedejo postopek. V letu 2010 je CSD Celje obravnaval preko 500 postopkov, približno polovica pa je že zaključenih.

Regijska koordinacija obravnave v skupnosti
Od meseca januarja 2010 je zaposlena na Centru za socialno delo Celje regijska koordinatorka obravnave v skupnosti, ki pokriva področje petih Centrov za socialno delo: Celje, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Storitev je namenjena posamezniku, ki zaključuje zdravljenje v psihiatrični bolnici ali v nadzorovani obravnavi in potrebuje pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje. Oseba s privolitvijo vstopi v obravnavo v skupnost. Koordinacija obravnave v skupnosti se začne v psihiatrični bolnici.   Koordinator obravnave v skupnosti skupaj z uporabnikom naredi načrt, v katerem opredelita življenjske cilje in potrebe osebe. Na podlagi načrta obravnave v skupnosti se organizira življenje v skupnosti in se na ta način dejavno izboljšuje kakovost uporabnikovega življenja. Koordinator spremlja izvajanje storitev, ki jih oseba potrebuje za uspešno vključevanje v skupnost. Za uspešno koordinacijo mora koordinator sodelovati z različnimi izvajalci - strokovnjaki, ki aktivno sodelujejo pri izvedbi načrta. Težave v duševnem zdravju spadajo med deset najpogostejših vzrokov, ki imajo lahko hude posledice za posameznika, družino in skupnost. S pomočjo koordinatorja obravnave v skupnosti zmanjšajo ali premagajo stigmatiziranost in s tem povezano socialno izključenost, ki jo vse prevečkrat doživljajo ljudje po končanem zdravljenju v psihiatrični bolnici.

Regijska koordinacija za obravnavo nasilja
Deluje na območju Celjske regije in zajema osem centrov za socialno delo. Delo koordinatorja je usmerjeno v organiziranje in razvijanje mreže pomoči vsem, ki preživijo nasilje, s posebnim poudarkom na najranljivejših skupinah, kot so otroci, ženske, stari in invalidi, ter krepitvi sodelovanja med različnimi institucijami in organizacijami, ki se vključujejo v obravnavo nasilja. Koordinator nudi strokovno podporo delavcem – nosilcem posameznih zadev, ki obravnavajo primere nasilja ter prispevajo k večji usklajenosti postopkov. Naloga koordinatorja je tudi spremljanje in analiziranje stanja v regiji, seznanjanje strokovne in laične javnosti o problematiki nasilja in organizacija novih možnosti za kratkotrajne namestitve žrtev nasilja. Cilj je ustvariti mrežo potrebne pomoči vsem, ki preživljajo nasilje in zagotoviti ustrezno pomoč povzročiteljem nasilja.

Z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe, povezovanja dejavnosti organov in organizacij, spremljanja in analiziranja pojavov nasilja v regiji, je bila s sklepom ministra za delo, družino in socialne zadeve pri Centru za socialno delo Celje konec leta 2009 oblikovana regijska služba za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja, ki vključuje interventno službo, krizni center za mlade in regijskega koordinatorja za obravnavo nasilja.

Interventna služba
Interventna služba izvaja naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije ali delavca VIZ, kadar gre za mladoletnega otroka, ki je ogrožen, če ostane brez staršev ipd., če je žrtev nasilja v družini ali če gre za osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica in ostane brez varstva in oskrbe, če gre za starejšo osebo, ki je brez svojcev in se zaradi starostnih sprememb znajde v hudi stiski ali se izgubi. Tem osebam se nudi prva socialna pomoč in namestitev v varno okolje.
Interventno službo izvajajo strokovni delavci zaposleni na CSD, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje storitve prva socialna pomoč ter izvajanje nujnih ukrepov za varovanje otrokovih koristi po zakonu, ki ureja družinska razmerja.

Starševsko varstvo
Pregled upravičencev oz. prejemnikov po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih od januarja do oktobra 2010:

PRAVICA, PREJEMEK

ZNESEK V EUR

Število upravičencev, prejemnikov v obdobju
januar 2010-oktober 2010

ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO

 

 

STARŠEVSKI DOPUST IN NADOMESTILA

 

 

Porodniški dopust z nadomestilom
(skupno za obdobje)

odvisno od plače upravičenca

501

Porodniško nadomestilo brez dopusta
(skupno za obdobje)

odvisno od pretekle zavarovalne dobe upravičenca

42

Očetovski dopust z nadomestilom
(skupno za obdobje)

odvisno od plače upravičenca

410

Očetovski dopust brez nadomestila
(skupno za obdobje)

odvisno od pretekle zavarovalne dobe upravičenca

74

Dopust za nego in varstvo z nadomestilom
(skupno za obdobje)

odvisno od plače upravičenca

731

Nadomestilo za nego in varstvo brez dopusta
(skupno za obdobje)

odvisno od pretekle zavarovalne dobe upravičenca

43

Posvojiteljski dopust

odvisno od plače upravičenca

0

Posvojiteljsko nadomestilo

odvisno od pretekle zavarovalne dobe upravičenca

0

PRAVICE IZ NASLOVA KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
(skupno za obdobje)

samo prispevki od sorazmernega dela minimalne plače glede na obseg uveljavljanja pravice

212

PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZARADI ZAPUSTITVE TRGA DELA
(skupno za obdobje)

samo prispevki od minimalne plače

37

DRUŽINSKI PREJEMKI

 

 

Pomoč ob rojstvu otroka
(skupno za obdobje)
zavitek A,B in E (sestava po izbiri):
denar

279,42

23
510

Starševski dodatek
(skupno za obdobje)

195,56

85

Otroški dodatek:
(skupno za obdobje)
Število družin
Število otrok

Višina je odvisna od dohodka družini:
najnižji znesek za enega otroka je 19,88 , najvišji pa 114,31

7368
11.737

Dodatek za veliko družino
(skupno za obdobje)
3 otroci
4 ali več otrok

Za 3 otroke:
391,60
za 4 ali več otrok:
477,56

564
110

Dodatek za nego otroka: ( povprečno mesečno)
nižji
višji

100,57
201,21

169
27

Delno plačilo za izgubljeni dohodek

Minimalna plača
oz. sorazmerni del minimalne plače, če upravičenec dela krajši delovni čas.

11


Državne štipendije

Državna štipendija brez dodatkov od 1. julija 2010 znaša 38,79 EUR za dijaka in 58,19 EUR za študenta. K državni štipendiji se dodelijo naslednji dodatki: dodatek glede na dohodek v družini štipendista, dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,18 EUR, dodatek za učni oziroma študijski uspeh, dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,56 EUR.Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače. Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja.

Nahajate se na strani Sociala | Center za socialno delo Celje