Violina spada med najmanjše predstavnike godalnih inštrumentov. Njeno ime in oblika izhajata iz renesančnega inštrumenta viole oziroma viole da braccio. Violino sicer označujemo tudi z izrazom gosli. Godalo vsebuje štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve od zgoraj navzdol.
Zvok violine obožuje veliko ljudi, verjetno tudi zato, ker gre za inštrument, ki najbolj spominja na človeški glas. Velja za enega od najpopularnejših inštrumentov, saj se pojavlja v klasični, jazz, rock in elektronski glasbi ter tudi v drugih zvrsteh. Predstavili vam bomo kratko zgodovino violine, nato pa bomo pozornost namenili še njenim sestavnim delom.
Tako violine kot sestavne dele zanje lahko kupite v glasbeni trgovini Symphony. Celotno ponudbo si lahko ogledate tudi na spletu: https://www.symphony.si/godala/violine.
Zgodovina violine
Zgodnji predniki sodobne violine so se pojavili v obdobju velikih civilizacij. Starodavno glasbilo, ki se je imenovalo gusle, je bil prednik današnje violine. Imel je le eno struno, narejeno iz konjskih dlak.
Najstarejši goslarji naj bi bili turški in mongolski jezdeci iz notranje Azije. Njihove gosli so imele po dve struni iz konjske žime, nanje pa se je igralo z lokom, ki je bil lesena palica z napeto konjsko žimo. Kjer se danes na violini nahaja polž, je bila na guslah izrezana konjska glava.
Mongolske gosli iz 10. stoletja, imenovane morin-khur, imajo štirioglat trup. Tudi pri tem inštrumentu je namesto polža izrezljana glava konja. Lok je narejen iz konjske žime in lesa cedre. Gosli s tremi strunami izhajajo iz Irana, sestavljene so bile iz okroglega trupa, vratu in treh slonokoščenih vijakov.
Posebej zanimive so še skandinavske intarzijsko okrašene gosli. Pod štirimi melodičnimi strunami so še štiri sozveneče strune, ki so uglašene tako, da nihajo z melodičnimi.
Violina je sedanjo obliko dobila okoli leta 1550. V tem času se je skupaj z violo, violončelom in kontrabasom razvila do popolnosti. Njen razkošen in močan zvok je s pomočjo različnih tehnik postajal vse izrazitejši.
Sestavni deli violine
Violino sestavljajo glava, vrat in trup. Glava je sestavljena iz polža, vijačnice in vijakov za uglaševanje. Vrat vključuje ubiralko, največkrat iz ebenovine, konča pa se z vijačnico in polžem, čez katerega so napete strune.
Zgornji del trupa vsebuje pokrov, ob strani je obod in spodaj dno. Lesena kobilica je postavljena na sredino pokrova in podpira strune ter sodeluje pri nastajanju zvoka. Medtem ko z lokom drsimo prek strun, kobilica vibrira. Če želimo zmanjšati vibriranje, lahko nanjo pritrdimo dušilec.
Pod kobilico se nahaja strunik. Nanj so pripete strune in štirje mali kovinski vijaki, ki omogočajo fino uglaševanje. Na tem delu je še gumb, ki z vezjo drži strunik, ter duša, ki je postavljena v notranjost trupa violine kot podpora kobilici. Na sredini pokrova se nahajata še dve reži oziroma luknji. Na zgornjem delu violine se za lažjo držo namešča podbradnik, na sprednji strani pa je mostiček, ki omogoča oporo na ramo.
Violina zaradi svojega posebnega in čistega zvoka velja za izjemno priljubljen inštrument. Mnogi svetovno poznani skladatelji so svoje najboljše skladbe pisali prav za violino, ki je prav tako eden od osnovnih inštrumentov simfoničnega orkestra.